Spoštovani,

Lepo pozdravljeni in iskrene čestitke ob okroglem jubileju.

Trideset let je častitljiva in spoštovanja vredna obletnica.

Mnogi strokovnjaki menijo, da zlasti tehnološki razvoj v našem času ne poteka več linearno, pač pa da smo že daleč od startnega položaja eksponentne rasti. Pri taki hitrosti dogajanja se redko oziramo nazaj in v glavnem nimamo jasne predstave, kaj pomeni trideset let v sodobnem razvoju novih tehnologij.

Pred dobrim tednom dni smo se lahko za hip ustavili ob eni od prelomnic in se spomnili, kako je bilo pred tridesetimi leti.

Skoraj točno pred 30. leti je namreč britanski fizik Tim Berners-Lee uresničil svojo idejo o enostavni, povezovalni, za vse ljudi koristni in brezplačni izmenjavi podatkov. Oziroma, kakor se je bil tedaj izrazil njegov prijatelj iz Belgije, informatik Robert Cailliau, o obče dostopnem mestu za obiskovanje neskončnega vesolja dokumentov.

Berners-Lee je s kolegi znanstveniki iz Evropske organizacije za jedrske raziskave CERN s sedežem v Švici 30. marca leta 1993 ponudil v uporabo World Wide Web.

Na prvem logotipu svetovnega spleta, ki ga je dizajniral Cailliau, je bila poleg treh znamenitih www še programska misel, povzetek življenjske filozofije tvorcev in kulture novega fenomena: Let's Share What We Know.

Svetovni splet, v katerega jedru je bila humana plemenitost, je postal najhitreje razvijajoči se medij globalnih razsežnosti, ki je predrugačil podobo sveta in dojemanje življenja. Mnogi vidijo razloge za tak uspeh prav v tem: da je nastal iz ideje o dvigu kvalitete življenja za vse ter za skupno dobro, ne za dobiček. Svet še nikoli ni bil tako dobro povezan, kakor je danes. Dostop do velikanske zakladnice znanja še nikoli ni bil tako odprt.

Žal še ne za vse ljudi. A v dobi svetovnega spleta nihče ne more spregledati konceptov vključenosti, enakopravnosti, povezanosti in sodelovanja.

Po zaslugi izjemnih ljudi je bila Slovenija v špici razvoja že takrat. Ustanoviteljica in prva generalna sekretarka Jugoslovanskega raziskovalnega in akademskega omrežja (krajše Yunac), ki je leta 1991 vzpostavilo prvo internetno omrežje v Jugoslaviji, je bila slovenska računalničarka Borka Jerman Blažič, prejemnica Puhove nagrade za življenjsko delo na področju interneta.

Yunac je imel sedež v Sloveniji, vstopna točka elektronske pošte za celotno Jugoslavijo pa je bila na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani.

In tu je pred tridesetimi leti, jeseni leta 1993, komaj dobrega pol leta po nastopu svetovnega spleta, Mark Martinec z ekipo sodelavcev z Instituta Jožef Stefan v tedanjem Nacionalnem superračunalniškem centru vzpostavil prvi slovenski spletni strežnik. Na njem je bila poleg instituta predstavljena tudi Slovenija kot dinamična in tehnološko napredna država. Nekaj kasneje, prvega marca leta 1994, ko je imel internet približno 3 milijone uporabnikov, je zaživela tudi prva in najbrž še vedno najbolj znana slovenska spletna stran Mat'kurja.

Po tej uspešni poti hodimo naprej. Konec aprila letos smo s ponosom obeležili še eno obletnico. Najzmogljivejši superračunalnik v Sloveniji HPC VEGA na Institutu informacijskih znanosti IZUM v Mariboru je pravkar imel dve leti. Njegova računska moč je v celoti izkoriščena, med drugim gosti nekaj deset velikih raziskovalnih projektov iz vse Evrope za najzahtevnejše dosežke v medicini, kemiji, fiziki, astronomiji … Akademska in raziskovalna mreža Slovenije ARNES, ki je lani tudi praznovala okroglih 30 let, ter slovenski znanstveniki pa za sodelovanje v sistemu dobivajo odlične ocene iz sveta.

Slovenija glede digitalizacije drži korak z najboljšimi in kot zanesljiva partnerica aktivno sodeluje z največjimi ter se po večini parametrov razvoja digitalizacije uvršča nad povprečje Evropske unije.

Vem, da če koga, potem vas ni treba prepričevati v nujo digitalne preobrazbe, v številne koristi in priložnosti razvoja informacijskih tehnologij, pa tudi ne svariti pred določenimi pastmi. Zagotavljam pa, da se pomena digitalizacije za razvoj vseh dejavnosti in družbe dobro zaveda tudi naša vlada.

Nenazadnje imamo prvič samostojno ministrstvo za digitalno preobrazbo, ki ga vodim in zavedam se odgovornosti zaupane naloge. Slovenija je še vedno v vrhu progresivnih trendov in pripravljena na preizkušnje, ki čakajo svet v bližnji prihodnosti.

S ponosom povem, da je vlada pred dobrim mesecem dni sprejela Krovno strategijo digitalne preobrazbe Slovenije do leta 2030, krajše imenovano Digitalna Slovenija 2030. O njej bo podrobneje govorila kolegica državna sekretarka dr. Aida Kamišalić Latifić.

Sama naj omenim le to – ne brez upravičene hvale in občutka zadovoljstva z rezultati dela ljudi na našem ministrstvu –, da sta Digitalna Slovenija 2030 in Strategija digitalnih javnih storitev 2030 ambiciozna načrta, razmeroma kratka in v nasprotju z občim mnenjem o takih dokumentih zanimivo in informativno bogato branje, nastalo v sodelovanju med predstavniki vlade, državnih ustanov, akademske sfere, civilne družbe in zainteresirane javnosti.

Kot se boste lahko prepričali sami, v dokumentih odgovarjamo na glavne razvojne izzive digitalizacije in uveljavljamo načela Evrope o digitalnem in zelenem prehodu, ki gresta z roko v roko, saj enega ni brez drugega in narobe. Hkrati pospešeno pripravljamo akcijski načrt z določenimi roki, viri in nosilci.

Naši cilji so ambiciozni, a uresničljivi.

Digitalizacija prinaša pričakovane koristi le, če so prebivalci usposobljeni.V naših prizadevanjih za dvig digitalnih kompetenc posvečamo še posebno pozornost ranljivim skupinam ter usposabljanjem žensk na področjih IKT in otrokom.

Naš cilj je, da bi bil do leta 2025 delež prebivalcev Slovenije z vsaj osnovnimi digitalnimi kompetencami 60 odstotkov, do leta 2030 pa 80 odstotkov.

Konec prejšnjega tedna smo med drugim v Velenju začeli s projektom Mobilni heroji. Do konca novembra bodo usposobljeni predavatelji z našo mobilno enoto obiskali vse regije in vsaj polovico občin ter učili uporabljati računalnik starejše prebivalke in prebivalce od 55 let, ki so naša t. i. ranljiva skupina z najnižjim digitalnim znanjem in spretnostmi.

Poleg dvigovanja digitalnih kompetenc prebivalstva pospešeno razvijamo visokokakovostno širokopasovno infrastrukturo, ki je podlaga za razvoj in uporabo interneta. Avgusta lani je naša vlada sprejela načrt razvoja gigabitne infrastrukture do leta 2030.

Naš cilj je, da bodo do leta 2030 vsa gospodinjstva in vsa podjetja ter drugi spodbujevalci družbeno-gospodarskega razvoja pokriti z gigabitnim omrežjem.

Na MDP verjamemo, da je dostop do interneta človekova pravica. Na podeželskih območjih in odročnih krajih praviloma ni komercialnega interesa za gradnjo širokopasovnega omrežja. Zato bo za infrastrukturo na takih krajih, na t. i. belih lisah, poskrbela država.

Po zadnjem zaključenem javnem razpisu za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij naslednje generacije, t. i. GOŠO 5, bo 8000 gospodinjstev iz 29 občin dobilo širokopasovno povezavo.

Na prejšnjem javnem razpisu, t. i. GOŠO 4, je bilo dobrih 7,6 milijona evrov namenjenih 6550 gospodinjstvom iz 34. občin, ki bodo zmogljivo širokopasovno omrežje dobila do konca septembra letos. V pripravi je tudi nov javni razpis za sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij naslednje generacije.

Internet je strateško orodje digitalne preobrazbe. Da bi ohranili razvojne možnosti in pozitivni družbeni vpliv, mora internet ostati enoten, svoboden in odprt, nevtralno vključujoč, varen, vreden zaupanja in pregledno upravljan.

Digitalna Slovenija 2030 opredeljuje podatke kot strateško surovino in gonilo pametne družbe 5.0.

Naš cilj je, da bodo leta 2030 vse ključne javne storitve zagotovljene na spletu in dostopne vsem uporabnikom, vsaj 80 odstotkov med njimi pa bo uporabljalo digitalno identiteto.

Z aprilom je novo elektronsko osebno izkaznico, ki ji je skupina mednarodnih strokovnjakov nedavno dodelila prestižno nagrado najboljše nacionalne osebne izkaznice na področju Evrope, mogoče uporabljati tudi v sistemu zdravstvenega zavarovanja kot nadomestilo kartice zdravstvenega zavarovanja. Na kartici nameščeno digitalno potrdilo, s katerim lahko elektronsko podpisujemo dokumente in varno uporabljamo digitalne storitve. Na portalih eUprava in SPOT redno dodajamo nove vloge in storitve, s čimer povečujemo dostopnost javnih storitev na spletu.

Odzivamo se na aktualne probleme. Včeraj, denimo, smo v Ljubljani izvedli delavnico o medvrstniškem nasilju na spletu – in tudi sicer –, na kateri je poleg strokovnjakov iz Slovenije sodelovala tudi predstavnica generalnega sekretarja OZN za nasilje nad otroki dr. Najat Maalla M'jid.

Naša kampanja proti sovražnemu govoru na spletu, poimenovana Ugrizni se v sovražni jezik, je dosegla skoraj 350 tisoč ljudi.

Slovenija je aktivno vključena v vse digitalne aktualnosti današnjega časa.

Pri uporabi umetne inteligence, denimo, postavljamo človekove pravice pred zasebne poslovne interese. Angažma Slovenije na tem področju je velik, saj imamo več kot 40-letne izkušnje v raziskovalnih in izobraževalnih aktivnostih na področju umetne inteligence.

Imamo tudi Nacionalni program spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v Sloveniji do leta 2025 in aktivno sodelujemo pri uredbi Evropskega parlamenta in Sveta EU o določitvi pravil o umetni inteligenci. Pravkar smo zaključili zbiranje predlogov o spremenjenem evropskem Aktu o umetni inteligenci.

Ponosni smo, da je ravno nas UNESCO izbral za gostitelja Globalnega forum o etiki v umetni inteligenci. Konec leta bodo na njem poleg raziskovalcev na slovenskih univerzah sodelovali najboljši strokovnjaki iz celega sveta.

Na MDP vemo, kaj hočemo in kam gremo. Imamo ekipo, ki ima znanje, izkušnje in je visoko motivirana, da izpelje spremembe, ki jih naša država in prebivalci potrebujemo.

Imamo načrt za prihodnost in s spoštovanjem gledamo na preteklost.

Slovensko društvo informatika je nastalo davnega leta 1976. To je bilo že dve leti po tem, ko je Ed Roberts predstavil prvi osebni računalnik Altair 8800, in eno leto za tem, ko sta Bill Gates in Paul Allen ustanovila Microsoft.

Močna spodbuda nastanku društva je bil kongres mednarodne zveze za obdelavo podatkov IFIP (International Federation for Information Processing), ki je bil že leta 1971 v Ljubljani.

V času nastanka društva sta fakulteti za elektrotehniko in matematiko začeli skupni študij računalništva, računalništvo pa je bilo tedaj pri nas v glavnem rezervirano le za programerje in tehnične zanesenjake z zelo naprednimi nazori in pogosto s spajkalnikom v rokah.

Slovensko društvo informatika je nastalo kot rezultat naprednih idej strokovnjakov, tedaj pretežno zaposlenih na Institutu Jožef Stefan. Njihovo daljnovidnost potrjuje dejstvo, da je v imenu društva informatika, saj se je tedaj večinoma govorilo o računalništvu.

Tudi zaradi njih je Slovenija v sedemdesetih letih in kasneje po znanju daleč izstopala ne le v Jugoslaviji, temveč v celotni tedanji Vzhodni Evropi.

Izkoriščam priložnost, da izkažem spoštovanje in se zahvalim vsem pionirjem, ki ste dolgo pred nami trasirali pot digitalizaciji, da se danes Slovenija lahko meri in enakopravno sodeluje z veliko večjimi in najboljšimi.

V imenu države s spoštovanjem izrekam zahvalo 24-tim ustanovnim članom, ki so tudi častni člani društva, za njihov pogum in dolgoročno vizijo razvoja naše države.

Hvala tudi Niku Schlambergerju, ki je društvo vodil 26 let in z visokimi položaji v mednarodnih organizacijah ohranjal stik Slovenije s svetom ter z razvojem uporabne znanosti in naprednih tehnologij, ključnih za razvoj gospodarstva in družbe.

Vaše delo je pomembno za skupnost in položaj Slovenije je danes v Evropi dober tudi po vaših zaslugah.

Danes slavimo dan zmage nad nacizmom in fašizmom ter dan Evrope, praznik miru in enotnosti, ki letos poteka v znamenju zelene preobrazbe, trajnostnih praks in evropskega leta spretnosti. Vse troje je zajeto v naslovu konference Soustvarjajmo digitrajno Slovenijo, ki jo tokrat začenjamo skupaj.

Ponosna in vesela sem, da smo v podporo digitalne preobrazbe tokrat združili moči in organizirali dogodek, ki povezuje ne le vsebine, temveč tudi ljudi.

Ministrstvo za javno upravo, direktorat za informatiko in Slovensko društvo informatika so že več kot deset let uspešno soorganizirali konferenco informatika v javni upravi (znano kot IJU). Njen cilj je bil isti, kot je tokrat: podpora razvoju kulture, prenosu dobrih praks in širjenju znanja. Tokrat smo naredili še en korak naprej.

Z mislijo, da nam zeleni in digitalni prehod lahko uspeta samo skupaj in v sodelovanju, vam želim uspešno delo.

dr. Emilija Stojmenova Duh
ministrica
Ministrstvo za digitalno preobrazbo